ELOKSACIJA – površinska obdelava

ELOKSACIJA – površinska obdelava

Površinska obdelava aluminija in njegovih zlitin, elektrolitska oksidacija

Eloksacija je metoda površinske obdelave kovin za zaščito pred oksidacijo in se običajno uporablja za površinsko obdelavo aluminija in aluminijevih zlitin, lahko pa tudi za površinsko obdelavo titana ali niobija.

Eloksacija je  elektrokemični proces.  Eloksaciji se običajno reče tudi "anodna oksidacija", to pa zato ker se na električnem polu "anoda" ustvarja umetni oksid. Tako, da eloksacija ni nič drugega kot pospešena oksidacija aluminija, saj se aluminij veže s kisikom. Ta postopek ustvari na kovinski površini kompaktno in izredno trdno plast, ki jo lahko primerjamo s trdoto keramike. S tem se izboljšajo kemijske in mehanske lastnosti anodiziranega materiala, saj postane veliko trši in bolj kemijsko odporen.

Po površinski obdelavi eloksiranja aluminija se ta plast tudi ne lušči zaradi korozije, kot se dogaja v primeru slabega premaza.

Eloksiranje ima naslednje prednosti: 

• enakomeren izgled površine, 
• preventivna zaščita pred korozijo, 
• površina odbija umazanijo, bolj higiensko, 
• dekorativni videz površine, 
• gladka površina, 
• površina odporna na odrgnine z nizkim koeficientom trenja primerno za npr. strojne dele, 
• električno izolativna površina, 
• površina je primerna za adhezijo lepil in barve. 

Postopek eloksacije:

1. Predmet, ki ga želimo eloksirati je treba najprej temeljito razmasti. Za razmaščevanje se uporabljajo industrijski razmaščevalci in bencin.
2. Ko je predmet popolnoma razmaščen in posušen se potopi v raztopino natrijevega hidroksida. Ta raztopina odstrani morebitne ostanke masti, obenem pa posvetli površino eloksiranega predmeta.
3. Naslednji korak je deoksidicija. To se običajno opravi samo za predmete iz aluminijeve zlitine. Med tem procesom poteka odstranjevanje različnih oksidov ali bakra in silicija.
4. Zdaj je čas za dejansko eloksacijo.  Material se priključi kot anodo v tokokrog. Elektrolit je običajno sestavljen iz razredčene (25%-35%) žveplene kisline pri sobni temperaturi.
5. Med procesom anodične oksidacije atomi kisika preidejo na površino materiala. Kisik in aluminij se vežeta in nastane prevleka aluminijevega oksida Al₂O₃ z veliko porami. Proces se nadaljuje, dokler ni dosežena zaželena debelina oksidove prevleke.
6. Proces se nadaljuje, dokler ni dosežena zaželena debelina oksidove prevleke.
7. Rezultat je eloksirani predmet v srebrni barvi.
8. Da bi dosegli gladko površino moramo pore zapreti z voskanjem. To je obdelava v čisti vodi pri 95-98°C. Segrevanje spremeni aluminijev oksid v bohemid. Volumen naraste, pore se zaprejo. Oksidna prevleka, ki nastane je prozorne barve. Barvne odtenke lahko pridobimo z barvanjem z organskimi ali anorganskimi pigmenti.